Mestna demokracija
Glede na dejstvo, ki sem ga že navedel – da ima Slovenija velikost mesta in da se med seboj vsi poznamo, bi morali imeti tudi tak tip politične ureditve. To, da nas zastopajo poklicni poslanci ( ki v prvi vrsti zastopajo svoje interese,, dvigajo roke za tiste, ki so jih porinili v parlament, za svoje vodje/guruje, lobiste ali kapitalske mogotce ), je zares traparija. Poslanci na državni ravni, bi morali imeti omejen rok zastopništva – največ dva mandata. Potem naj se pa ukvarjajo s poklicem za katerega so trenirani. Zastopanje v parlamentu bi moralo biti čast, da, ko si uspešen v svojem poklicu, dobiš še možnost in zaupanje, da nekaj narediš za širše dobro. Jasno, da bi bil za to delo tudi dobro plačan – ampak ne do konca delovne dobe. Parlament bi moral biti dom demokracije. Tukaj se predstavijo vsi predlogi za boljše vodenje države, tukaj se odloča o rešitvah v kriznih situacijah, tukaj se odloča o smereh razvoja države. Tukaj se sprejemajo zakoni, ki jih mora udejanjiti “uprava “
Vlade ( oblasti ), v klasičnem pomenu ne potrebujemo. potrebujemo samo upravo – namesto premierja potrebujemo direktorja ( ali predsednika uprave ). Namesto ministrov ( ki ponavadi nimajo pojma o svojem resorju ) postavimo poklicne oziroma profesionalne izvršne funkcionarje, ki so najboljši na svojem področju in tudi tako plačani. Seveda bi morale podlegati standardom in zakonom kot veljajo za vodstveni kader v podjetjih – z vsem zaupanjem, vsemi pravicami in tudi vsemi obveznostmi ter odgovornostmi. Uprava bi morala odgovarjati parlamentu in tam tudi predstavljati svojo uspešnost. Za položaje ministrov ne potrebujemo profesionalnih politikov, ki se sprehajajo od enega ministrstva do drugega – nemogoče je, da se človek spozna na obrambo, infrastrukturo, zunanjo politiko, …. ).
V mestni državici, kakršna je Slovenija, se moramo tudi tako obnašati – racionalno s pogledom v prihodnost, za dobro vseh članov skupnosti.

